Poti miru na Krasu

Zeleni razgledi in občutek miru

Miren Kras je prežet s spokojnim vzdušjem in občutkom miru, ki ga boste našli redko kje. Podajte se peš po kraških kolovozih, travnikih in hribih. Domačini cenijo občutek miru prav zato, ker so dali skozi temno stoletje obeh svetovnih vojn. V prvi, pred stotimi leti, je njihove prednike zaznamovala Soška fronta. 90 km dolga frontna črta je tekla od najvišjih vrhov Julijskih Alp do Tržaškega zaliva in vmes oplazila Kras, kjer je bilo zaledje bitk.

Danes tu tečejo urejene in označene Poti miru na Krasu za pohodnike in zgodovinske navdušence. Povezujejo 15 krajev in pripovedujejo zgodbo o vihranju vojne, moči narave in spoznanjih, ki jih prinese čas. Težko si je predstavljati vojake in bitke med danes čudovitimi razgledi od Alp do Furlanije in morja. Toda zgodovinski spomin na vojno ohranja mir, zato ga je potrebno negovati. Poti na Krasu so del večje mreže Poti miru od Alp do Jadrana.

Miren Kras ima na originalnih lokacijah ohranjeno dediščino prve svetovne vojne, ki jo lahko raziščete na 5 pohodniških poteh različnih dolžin (od 5 do 11 km). Ne spreglejte Borojevićevega kamnitega prestola, posvečenega znamenitemu soškemu levu, kot so pravili avstro-ogrskemu poveljniku. Uspešno je načrtoval preobrat na fronti, ki je vodil v zadnjo bitko in nenadejan končni poraz italijanske vojske. Razglejte se na vrhu mogočnega Pomnika miru na Cerju. Odkrijte obrambne jarke, kaverne in jame, ki so vojakom omogočale edini prostor za oddih od vojne in počitek.

Pohodniške poti miru na Krasu:

1. Izlet po podzemnih bivališčih vojakov v 1. sv. vojni
Temnica – Krompirjeva jama – Klobasja jama – Lojzova jama – Temnica

Dolžina: 4,6 km
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: nezahtevno

 Začetek poti je pred staro šolo v Temnici, odkoder se odpira prečudovit pogled na tržaški zaliv. Na tej poti srečamo 3 velike jame, ki jih je avstro - ogerska vojska uporabljala kot varna zaklonišča. Pod vasjo Temnica stoji Krompirjeva jama. V bližini naselja Novelo, sta Kobasja in nekoliko dlje Lojzova jama. Od nje se vrnemo na kolovoz. Pot nadaljujemo ob ostankih strelskih jarkov do vrha Grmače, ki je pravzaprav prazgodovinsko gradišče. Od tod se vračamo na izhodišče v Temnici.

2. Izlet po nekdanji vojaški železnici
Temnica – Lipa – Temnica

Dolžina: 8,6 km
Trajanje: 2-3 ure
Zahtevnost: nezahtevno

Izhodišče je pred staro šolo v Temnici. Pot zaokroži po planotastem svetu med vasjo Temnica in Lipa. V eno smer gremo po suhi dolini pod Trsteljem, vračamo se pa potrasi stare železnice. Pot nas vodi mimo travnika Ranke pod Sv. Ambrožem, kjer spomenik piramidaste oblike opozarja na eno izmed številnih vojaških pokopališč iz 1. sv. vojne. Od tu hodimo proti vasi Lipa. Vas je med 1. sv. vojno ostala skoraj nepoškodovana, zato se je v njej ohranilo največ kraške arhitekture s številnimi kamnoseškimi izdelki. V bližini vasi sta še dve vojaški pokopališči. Po ogledu vasi se odpravimo na markirano makadamsko pot, ki nas vodi globoko v dolino Dolnjak. Po dobrem kilometru najdemo še kamnit nasip opuščene vojaške železnice. Nato se vračamo nazaj v Temnico.

3. Sprehod po robu planote
Opatje selo – Nova vas – Županov vrh – Kremenjak – Sela na Krasu

Dolžina: 5,2 km
Trajanje: 1-2 uri
Zahtevnost: nezahtevno

Izhodišče za izled je parkirišče pred trgovino v Opatjerm Selu. Podamo se v središče vasi do vaškega trga pri cerkvi sv. Andreja. S trga sledimo cesti med hišami proti jugozahodu, ki nas izven naselja priprelje do kapelice Marije Brezmadežne. Sledimo oznakam, ki nas peljejo do Nove vasi. Pri prvih hišah nas pričaka spomenik iz 1. sv. vojne posvečen madžarskim vojakom. Pred pokopališčem krenemo levo na makadamsko cesto. Na razpotjih se držimo desne smeri. Na neizrazitem Županovem vrhu je tik ob poti razgledni opečnati stolp. Obmejni stražni stolp nekdanje jugoslovanske vojske je preurejen v razgledni stolp, saj se z vrha odpira pogled na vse bolj zaraslo kraško planoto in Tržaški zaliv. Od tu nas pot vodi do nekdanje karavle jugoslovanske vojske. Naprej je speljan kolovoz do razglednega Kremenjaka, kjer je bila med 1. sv. vojno opazovalnica. Med kamnite suhozide ujet kolovoz nas pripelje do Sel na Krasu. Na vaškem trgu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja. Ponovno so jo zgradili po 1. svetovni vojni saj je staro vojna povsem uničila.

4. Sprehod med obrambnimi položaji pod Cerjem:
Vrh Drage – Srčna dol – Cerje – jama Pečinka – Pečina

Dolžina: 11 km
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: nezahtevno

Izhodiščan točka za izlet je Vrh Drage ob cesti Miren - Opatje Selo. Od parkirišča krenemo po ceti proti vzhodu. Že kmalu naletimo na odcep poti proti topniškemu položaju. Slabih 500 metrov naprej pa nas tabla usmeri do nekdanjega italijanskega pokopališča. Po ogledu se vrnemo na cesto in se odpravimo v dolino Srčandol. Od tu nas popelje pot na rob kraške planote, na razgledno točko Cerje. Tam stoji mogočen spomenik - muzej Pomnik braniteljem slovenske zemlje (Pomnik miru). Zgradba je zasnovana kot obrambni stolp, ki simbolizira obrambo slovenskega naroda pred zavojevalci skozi različna zgodovinska obdobja. S Cerja se po cesti spustimo proti jugu, čez pol kilomentra nas oznake ob poti umerijo do naravne jame Pečinka, ki sta jo kot zaklonišče uporabljali obe armadi (glede na osvojeno ozemlje zdaj italijanska, drugič avstrijska vojska). Od tu se podamo na vrh vzpetine Pečina, kjer so ohranjeni strelski jarki in ostanki reflektorske postaje. Italijani so jo tudi imenovali - oko Krasa. V bližini jame se z breznom odpira vhod v Leopardovo jamo. V njej so odkrili okostje jamskega leoparda, izredno bogato tudi kapniško okrasje. Vhod je zaradi varnosti zaprt. Od jame nas steza vodi nazaj do ceste, ob kateri naletimo na spomenik - kažipot. Ob njem stoji Borojevićev kmaniti prestol. Pot nadaljujemo proti Kostanjevici na Krasu. Kmalu nas oznaka ob poti opozori, da je pod cesto rov po katerem je bil spomladi 1917 speljan oskrbovalni jarek italijanske bojne linije. Po dobrih 600m od spomenika pridemo do razpotja. Naravnost je speljana cesta proti Kostanjevici, mi pa nadaljujemo desno v osrčje avstro  - ogrskega vojaškega taborišča imenovanega Lager Segeti. Ob poti vidimo ruševine barak, ki so nekdaj pripadale velikemu barakarskemu naselju. Ost table se podamo do nekdanje vojaške ceste, ki Kostanjevico povezuje z Lokvico. Po njej gremo proti zahodu. Tik pred zaselkom Segeti nas tabla opozori na dolino pod potjo. Oznake nas popeljejo do kavern na dnu. Z razpotja na robu vasi se podamo po cesti navzgor proti Cerju. Po dobrih 200m nas tabla vodi proti štirni (vodnjaku). Od tod vodi pot do nekdanjega topniškega položaja. Nato se vrnemo na označeno stezo, ki nas med ostanki vojaških barak in jarkov pripelje do ceste pri izhodiščnem pakririšču.

Zemljevid pohodniških poti si lahko prenesete tukaj.