Sakralna dediščina
Legenda pripoveduje, da je v zgornji Vipavski dolini leta 394 burja usodno vplivala na razplet tako imenovane bitke ad Fluvium Frigidum (ob Mrzli reki) med vojskama rimskih cesarjev Teodozija in Evgenija. Zmaga Teodozija je takrat pomenila dokončno zmago krščanstva v Rimskem imperiju in priznanje le-tega kot državne vere.
V bližini domnevnega bojišča, v Logu pri Vipavi, je bila mnogo kasneje zgrajena velika Marijina romarska cerkev. Na drugem koncu doline, na Sveti Gori nad Novo Gorico pa romarje že stoletja privlači slovito romarsko središče, prav tako posvečeno Mariji, z veliko baziliko in frančiškanskim samostanom. V Vipavski dolini sta še dva pomembna samostana, kapucinski samostan v Vipavskem Križu in frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorica, ki hranita izjemno kulturno dediščino. V številnih cerkvah v dolini najdemo imenitne freske, slike, kipe, rezbarije in druge umetnine. Posebej privlačna pa je v zadnjem času cerkev sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi, ki ji je leta 2013 pater Marko Ivan Rupnik s postavitvijo veličastnega mozaika povsem spremenil podobo.