Jame in sledi prve svetovne vojne
Jamo Pečinko, Krompirjevo jamo in Lojzovo jamo so vojske uporabljale kot zaklonišča.
Vihre prve svetovne vojne so segle tudi na Kras, uničujoča vojna je pustila svoje sledi tudi v kraškem podzemnem svetu. Vse armade, ki so se vojskovale na Krasu v prvi in drugi svetovni vojni, so naravne jame uporabljale za zaklonišča. Žal so vojaki nekatere jame trajno poškodovali. Obisk teh jam danes omogoča razumevanje nekdanjega načina bojevanja in spoznavanje ranljivost kraških jam, ki jih je narava oblikovala v milijonih let.
Jama PečinkaVhod v 150 metrov dolgo jamo je na severnem pobočju hriba Pečina. Večji del današnje jame je naravnega izvora, nadaljuje pa se v umetni rov, izkopan do vrha hriba, kjer je bila opazovalnica. Naravno jamo Pečinka sta kot zaklonišče za vojake v prvi svetovni vojni uporabljali obe armadi, v drugi svetovni vojni pa tudi partizani. V jami so lepo vidne naravne oblike iz sige, vendar so kapniki in ostale tvorbe precej poškodovani.
Krompirjeva jamaAvstro – ogrski vojaki so v tej jami hranili živež, predvsem krompir, po katerem je dobila ime. Pozimi med letoma 1916 in 1917 so jo preuredili za namestitev čet, v njej je bivalo do 500 vojakov. V jami so bili periskop, vodni rezervoar, kuhinja, telefonska centrala, skladišče streliva, poveljniška soba in sanitarije. Pogradi so bili razvrščeni v tri ali štiri nadstropja. Prezračevanje je bilo naravno. Do jame vodijo kamnite stopnice.
Lojzova jamaIme je dobila v času prve svetovne vojne, prej so jo imenovali Golobja jama. V letih 1916 in 1917 jo je avstro-ogrska vojska predelala v zaklonišče v treh nadstropjih za 1000 vojakov. Na plošči pred vhodom so navedeni vsi specializirani oddelki, ki so sodelovali pri gradnji.
