Patti Smith, »botra punk rocka«, je ena najvplivnejših umetnic sodobne kulture. Njeno delo presega meje glasbe, poezije in aktivizma, s čimer je postala sinonim za ustvarjalno svobodo in uporniški duh.
Patti Smith se je rodila kot Patricia Lee Smith 30. decembra 1946 v Chicagu, kjer je odraščala v skromnem delavskem okolju v New Jerseyju. Že v mladosti je pokazala izjemen intelektualni in umetniški potencial. V mladih letih jo je močno zaznamovalo prebiranje literarnih klasikov priznanih pisateljev, kot so Arthur Rimbaud, William Blake in Emily Dickinson, ki so kasneje postali ključni navdihi v njenem delu.
Leta 1967 se je preselila v New York, kjer se je njeno življenje prepletlo z ikonično umetniško sceno. Mesto je v tistem času cvetelo kot stičišče avantgardne kulture, kar jo je močno zaznamovalo. Tam je spoznala fotografa Roberta Mapplethorpa, ki je postal njen življenjski sopotnik in umetniški navdih. Njuno razmerje, polno strasti in izzivov, je opisala v nagrajeni avtobiografiji z naslovom Just Kids (2010), v kateri je opisala začetke svoje umetniške poti in kompleksno dinamiko njunega odnosa.
Kariero je začela v New Yorku kot pesnica in performerka. Nastopala je v klubih, kot je legendarni CBGB, ki je bil zibelka punk gibanja. Leta 1974 je ustanovila Patti Smith Group in leto pozneje izdala prvi album z naslovom Horses. Album, ki ga je produciral John Cale iz skupine Velvet Underground, velja za eno ključnih del punk rocka. Na naslovnici plošče, ki jo je fotografiral Mapplethorpe, je Smith upodobljena v androgini podobi, ki je prelomila takratne norme o ženskosti in vlogi spolov. Koncerta v ljubljanskih Križankah leta 2015 se je v intervjuju za Dnevnik spominjala takole: »Najprej sem pisala pesmi, šele pozneje pa dodajala akorde in ritme. Tako smo počasi postali rock'n'roll skupina. Na začetku nisem imela ambicij snemati plošče in p roostati rock'n'roll zvezda. Želela sem le, da bi poezija z glasbeno spremljavo postala privlačnejša in vznemirljivejša. Čeprav je poezija lahko zelo lepa, po mojem mnenju hitro postane dolgočasna, zato sem želela v pesmi vnesti nekaj energije. Naša skupina se je prav zato razlikovala od drugih.«
Smith je postala znana po svojem unikatnem glasu in besedilih, ki združujejo osebne izkušnje, politične komentarje in literarne reference. Njene pesmi, kot sta Gloria in Because the Night, ki jo je napisala skupaj z Bruceom Springsteenom, so postale himne upora in neodvisnosti. Njena glasba ni samo sredstvo izražanja, temveč tudi platforma za družbeno kritiko. Vedno se je zavzemala za pravice marginaliziranih skupin, varovanje okolja in mir po svetu. V pesmih pogosto opozarja na krivice, s čimer je postala glas generacije, ki si je želela sprememb. Dokalazala je, da umetnost ni zgolj estetsko dejanje, temveč tudi sredstvo družbenega aktivizma.
Poleg glasbene kariere se je Smith uveljavila tudi kot avtorica. Njena avtobiografija Just Kids je leta 2010 prejela prestižno nagrado National Book Award in postala mednarodna uspešnica. Slog pisanja, poln lirike in iskrenosti, je bralcem približal kompleksno umetniško sceno New Yorka v sedemdesetih letih. Leta 2015 je izdala še knjigo M Train, v kateri razmišlja o umetnosti, izgubi in življenjskih prelomnicah. Smith je tudi strastna fotografinja in slikarka, njena dela pa so bila razstavljena v priznanih galerijah, kot je MoMA. S tem je dokazala, da njena ustvarjalnost nima meja – prehaja med različnimi mediji, pri čemer vedno ohranja svojo značilno avtorsko noto.
Patti Smith je še danes ikona umetniškega sveta, ki še vedno navdihuje nove generacije umetnikov in aktivistov. 5. oktobra 2023 je v sklopu priprav na GO! 2025 nastopila na velikem brezplačnem koncertu na parkirišču ob nekdanjem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Koncert, ki ga je obiskalo več kot osem tisoč ljudi, je združil prebivalce obeh strani meje, iz Nove Gorice in Gorice, in se predstavil kot simbol povezovanja in sodelovanja, ki odraža skupno zgodovino in kulturo obeh mest.
