Wilhelm Heiliger je vsestranski ustvarjalec, ki se poleg likovne umetnosti ukvarja tudi s književnostjo, z literarno zgodovino, s filozofijo in psihologijo.
Rodil se je leta 1944 v Ljutomeru, med letoma 1964 in 1970 je študiral slovanske jezike in književnost, filozofijo ter grafiko v Ljubljani, Gradcu in Londonu. Leta 1975 se je preselil v Washington, kjer je deloval na Stanfordskem raziskovalnem inštitutu, leto kasneje pa v Kalifornijo, kjer je raziskoval na Univerzi Stanford. Poleg znanstvenega dela je prevedel vrsto knjig v nemščino, angleščino ali slovenščino, npr. knjigo Friedricha Nietzscheja v slovenščino in delo Edvarda Kocbeka v nemščino. Leta 1970 je napisal disertacijo z naslovom Nostalgija pri Ivanu Cankarju.
Na svoji umetniški poti je eksperimentiral z različnimi mediji in materiali, npr. s kitajskim papirjem, pleksi steklom in z akrilom na platnu. Razstavljal je na Kitajskem, v Indiji, ZDA in številnih evropskih mestih, po nekaj desetletjih potovanj po celem svetu pa se je vrnil na domača tla – trenutno živi prav v Novi Gorici, dnevno pa prehaja mejo in obiskuje Gorico. »Ko sem prvič slišal, da se EPK vrača v Slovenijo, sem že takoj, ko sem slišal, da Nova Gorica kandidira, vedel, da bo izbrana,« je povedal za GO! 2025. »Zato smo se že pred dvema letoma lotili projekta Metafizika barve. Prišlo je do tega časovnega premika, tako da se je stvar lepo uresničila v tem obdobju.«
Metafizika barve je monografija, ki je pravkar izšla pod okriljem Kulturnega doma Nova Gorica in s sofinanciranjem GO! 2025. V okviru projekta raziskuje razmerje med barvo, svetlobo in človeškimi čustvi. Z njim se Heiliger vrača k svoji ljubezni do raziskovanja prepleta umetnosti in znanosti. »Zelo vesel sem, da lahko vsaj na majhen način prispevam v neko pozitivno idejo in dajem pozitivni pulz za bodoče te regije,« je še dodal.
Njegov prispevek k slovenski in mednarodni kulturni krajini je neprecenljiv, saj je zmožen lokalne zgodbe in univerzalne teme predstaviti na način, ki nagovarja občinstvo ne glede na njihov kulturni ali jezikovni kontekst. Njegova življenjska pot, ki se vije med Ljutomerom, Washingtonom, Stanfordom in Novo Gorico, je dokaz, da je ustvarjalnost brezmejna in da umetnost resnično lahko presega meje prostora in časa. Wilhelm Heiliger ostaja ne le umetnik, temveč tudi filozof in mislec, ki nas skozi svoje delo spodbuja k poglobljenemu razmisleku o svetu in našem mestu v njem.
