Cikel slovenskega filma v Italiji: Ali je bilo kaj avantgardnega?

13. februarja 2025 ob 20. uri bo v goriški Hiši filma z italijanskimi podnapisi na sporedu dokumentarno delo Ali je bilo kaj avantgardnega? (2024).

Kinoatelje se hitrih korakov bliža februarskim večerom, ko bo Cikel slovenskega filma v Italiji gostil drzne odtenke celuloidne avantgarde. 13. februarja 2025 ob 20. uri bo v goriški Hiši filma z italijanskimi podnapisi na sporedu dokumentarno delo Ali je bilo kaj avantgardnega? (2024), ki odpira posebno poglavje v zgodovini slovenskega filma in raziskuje njegov prelomni izraz. Ob tej priložnosti gostimo avtorja Matevža Jermana in Jurija Medena. Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica cikel utrjuje tradicijo kulturnega povezovanja v čezmejnem prostoru in odpira nova vrata dialogu med kulturama.

Film je delo scenaristov in režiserjev Matevža Jermana in Jurija Medena in črpa navdih iz članka Silvana Furlana, Goričana, filmskega kritika ter ustanovitelja in direktorja Slovenske kinoteke. Furlan, pionir raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma, je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v filmski umetnosti. Dokumentarec ni le poklon njegovi zapuščini, temveč tudi raziskovanje slovenske filmske avantgarde, ki ostaja navdih za generacije ustvarjalcev. V dokumentarcu nastopajo znana imena iz sveta filma, med njimi so Petra Belc, Vasja Bibič, Barbara Borčič, Greg de Cuir Jr., Jože Dolmark, Karpo Godina, Nerina T. Kocjančič, Naško Križnar, Davorin Marc, Miodrag Miša Miloševič, Varja Močnik, Ivan Nedoh, Igor Prassel, Tone Rački, Borko Radešček, Ivan Ramljak, Slobodan Šijan, Zdenko Vrdlovec, Matjaž Žbontar in Želimir Žilnik. Producenta dokumentarnega filma sta Jerca in Andraž Jerič iz produkcijske hiše Temporama, koproducenta pa Slovenska kinoteka in RTV Slovenija.

Cikel slovenskega filma že vrsto let omogoča, da slovenski filmi, obogateni z italijanskimi podnapisi, presegajo jezikovne meje in dosežejo tudi italijansko občinstvo. Program, poln aktualnih in restavriranih draguljev slovenske kinematografije, nagovarja gledalce na obeh straneh meje in jih povezuje v univerzalnem jeziku filma. Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945-1991), vendar pretežno izven takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden.

Foto: Temporama