Muzej na prostem Mrzli vrh

Muzej na prostem Mrzli vrh je urejen na območju ostalin avstro-ogrske in italijanske prve obrambne linije in prepreden s številnimi jarki in kavernami. Mrzli vrh je predstavljal eno ključnih točk v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča in velja za eno najbolj krvavih bojišč v Zgornjem Posočju.

Urejena krožna pot, ki pelje po ostalinah avstro-ogrske in italijanske prve obrambne črte na Mrzlem vrhu, se začne na planini Pretovč. Z Mrzlega vrha se ponuja lep razgled na nekdanje bojišče soške fronte. Greben je na gosto prepreden s številnimi jarki in kavernami obeh vojskujočih se strani. Pod vrhom hriba je na severovzhodnem pobočju avstro-ogrska vojska izkopala obsežen kompleks kavern. V eni izmed njih lahko še danes vidite betonski oltar, posvečen Devici Mariji, ki so ga leta 1917 postavili madžarski vojaki III. bataljona 46. pehotnega polka. Napis na oltarju, ki je v madžarskem in nemškem jeziku, pravi: Devica Marija, mati naša, bodi zaščitnica svojega ljudstva.

V prvi svetovni vojni je Mrzli vrh predstavljal eno ključnih točk v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča. Velja tudi za eno najbolj krvavih bojišč v Zgornjem Posočju. Čeprav so italijanske enote stopile v Kobarid že 25. maja 1915, dan po začetku vojne in prekoračenju državne meje, se je italijansko poveljstvo šele nekaj dni kasneje odločilo sprožiti večji napad na Mrzli vrh. Italijansko obotavljanje je medtem omogočilo avstro-ogrski vojski, da je okrepila svojo obrambo. V letu 1915 so bili italijanski poveljniki odločeni, da bodo te položaje in tolminsko mostišče zavzeli za vsako ceno, zato so bile izgube obeh vojska v tem letu skoraj enake izgubam v naslednjih dveh letih bojevanja skupaj. Mrzli vrh je postal zloglasno ime. Fronta se je ustalila, začela se je pozicijska vojna z manjšimi napadi, vse dokler ni napočil čas za dvanajsto soško bitko.