Muzej na prostem Vodice

Krožna pot po muzeju vodi skozi jarke in značilne večnivojske kaverne. Na vrhu Vodic stoji mavzolej v čast italijanskemu generalu Mauriziu Ferranteu Gonzagi. Želel je biti pokopan na kraju, kjer so med prvo svetovno vojno umirali njegovi vojaki. Zaradi začetka druge svetovne vojne mavzoleja niso dokončali, zato general ni bil nikoli pokopan v njem. 

Vodice so vrh na jugozahodnem delu Banjške planote, ki obiskovalcu nudi razgled proti bližnji Sveti Gori, sosednjemu Sabotinu ter vse do morja. Po muzeju na prostem poteka označena krožna pot, ki vodi mimo mavzoleja generalu Mauriziu Ferranteu Gonzagi, spomenika alpinskim bataljonom Monte Levana, Aosta in Val Toce, ki so 18. maja 1917 zavzeli severozahodni del Vodic, večnadstropnih kavern in številnih ohranjenih strelskih jarkov. 12. maja 1917 je italijanska vojska začela deseto soško bitko. Obstreljevanje s plinskimi in zažigalnimi granatami je bilo usmerjeno proti avstro-ogrskim položajem na območju Zagora–Paljevo–Plave–Globno, najintenzivnejše pa proti Prižnici (kota 383). 14. maja 1917 so pehotne enote italijanskega 2. korpusa pod poveljstvom generala Badoglia postopoma zavzele Zagoro, Zagomilo, Kuk in Košutnik. 18. maja so zasedle tudi Prižnico in vrh Vodic, kasneje pa še njegov jugovzhodni greben do sedla Preški vrh. Od tam so Italijani lahko opazovali Grgarsko kotlino, kjer je bilo pomembno oskrbovalno središče in zbirališče avstro-ogrskih rezerv. Greben Vodic je v naslednjih mesecih ostal prizorišče krvavih bojev, a brez večjih uspehov in s številnimi žrtvami na obeh straneh. Avstro-ogrski vojaki so se pred nevzdržnim pritiskom italijanske enajste ofenzive iz teh položajev umaknili v noči na 24. avgust 1917 ter zasedli nove obrambne položaje na Banjški planoti.

Zgibanka o Poti Miru: povezava