Južni obronki Trnovskega gozda

Južni obronki Trnovskega gozda so najlepše dostopni peš, po različni pohodniških poteh, preko katerih si lahko obiskovalci ogledajo številne naravne pojave, vegetacijske posebnosti in druge naravne znamenitosti, kot so naravni mostovi in kraški izviri. 

Celotno območje južnih obronkov Trnovskega gozda, ki na severu zamejuje skoraj celotno Vipavsko dolino, je naravno zavarovano območje. Strma pobočja in prepadne stene južnih obronkov, ki se kot stopnice dvigajo nad Vipavsko dolino, so skozi tisočletja močno razčlenili geomorfološki procesi. Tako na celotnem območju krajinskega parka nastajajo številni naravni pojavi, kot so prepadne stene, skalni osamelci, naravni mostovi, spodmoli in podzemne geomorfološke oblike.

Na teh slikovitih obronkih se stikata in prepletata dinarski in submediteranski svet, zato lahko tu občudujemo številne vegetacijske posebnosti. Na suhih in prevetrenih visoko-kraških travnikih je moč najti rastišča planike in primorske košeničice. Prava botanična redkost je hladnikovka oz. rebrinčevolistna hladnikija, ki jo najdemo le v kamnitih traviščih in skalnih razpokah Trnovskega gozda in nikjer drugje. Je paleoendemit, njeno rastišče obsega le 4 km2. Zraste do višine 40 cm, ima bleščeče, nazobčane deljene liste in bela socvetja.

Submediteranska suha travišča nudijo življenjski prostor številnim metuljem in pticam. Posebej zanimiva so tudi najdišča živalskih okamenin.

Južni obronki Trnovskega gozda so najlepše dostopni peš, po različnih pohodniških poteh, s katerimi je pobočje dobesedno prepredeno. Pohodnike navdušujejo naravne znamenitosti, ki jih srečajo ob poti. Najbolj poznani sta dve okni v steni, kot ju običajno imenujemo: naravni most Otliško okno nad Ajdovščino, na robu planote v bližini vasi Otlica, in naravni most Skozno nad Lijakom, na prepadnem robu Trnovskega gozda. Zelo zanimiva sta tudi dva kraška izvira. Največji izvir vode v Vipavski dolini je izvir Hublja nad Ajdovščino, pravi posebnež med kraškimi izviri pa je Lijak.

Na obronkih lahko pohodnik najde tudi druge, manj znane naravne znamenitosti. Pod cerkvijo sv. Marije nad vasjo Vitovlje leži Vitovsko jezero, ki je najvišje ležeče in edino naravno jezero v Vipavski dolini. Majhno jezerce je posebno zaradi svoje geografske lege in nastanka. Leži na kraškem terenu, na plasti neprepustnega fliša. Nad vasjo Črniče pa je vredna ogleda globoka soteska s strmimi in prepadnimi stenami, ki jo je v kamnine vrezal potok Konjščak.