Neslišno – slišno, med netopirji

Zvočna skulptura na Gradu Rihemberk.

Projekt se umešča med poljema zvočne ekologije in bioakustično glasbo. V polju zvočne ekologije se srečamo z zvočnim okoljem, ki za nas, ljudi skoraj ne obstaja, ker ga redko vidimo in še redkeje slišimo, v polju glasbe pa se umešča zato, ker z zvoki, posnetimi tudi v polju večinoma za ljudi neslišnega frekvenčnega spektra, komponiramo bioakustično glasbo. Skladbo sestavljajo ljudem slišni nočni zvoki, ki se jim pridružijo zvoki netopirjev v ultrazvočnem spektru, primerno obdelani in prestavljeni v človeku slišno frekvenčno območje. Netopirjevim glasovom se pridružijo tudi ostali (predvsem) nočni zvoki, ki imajo funkcijo zvočnega ozadja. Končni zvočni prostor je tako sestavljen iz notranjega - grajskega, oddaljenega gozdnega in sredinskega, ki ga predstavlja zunanji plato okoli gradu. Kompozicija je predvajana na slušalkah v obliki prostorske (3D, 360°) zvočne projekcije v ambisoničnem formatu. S tem je zagotovljena intimna, prostorska zvočna izkušnja, hkrati pa s tako realizacijo ni dodatnega zvočnega onesnaženja naravnega okolja na Gradu Rihemberg.

Koncept in realizacija zvočne skulpture je delo Boštjana Perovška, glasbenika, skladatelja in oblikovalca zvočnih prostorov, ki sklada predvsem eksperimentalno, elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali. Poleg tega igra v skupini SAETA, ustvarja glasbo za film, gledališče, performanse in multimedijske inštalacije. Posveča se spajanju znanosti in umetnosti ter pomembno prispeva k razvoju področja kreiranja zvočnih prostorov za javne prireditve, muzeje in galerije.

Zvočna skulptura bo predvajana vsako polno uro v času odprtja gradu. Dolga je 33 minut in je namenjena največ 50 poslušalcem hkrati. Urnik gradu je podrobneje opisan tudi na spletni strani Gradu Rihemberk.

Strokovnjak za netopirje in svetovalec pri projektu, dr. Klemen Koselj, je ob tej priložnosti zapisal:

Koncert za štiristo kosmatih dojenčkov in njihove mamice

Kaj? Kje pa sploh najdemo toliko dojenčkov skupaj na območju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica? V šempetrski porodnišnici bi bilo treba čakati skoraj celo leto, da bi se jih nabralo toliko. No, pa večinoma ne bi bili zelo kosmati. Samo na gradu Rihemberk, kjer se spomladi zberejo samice netopirjev in tam kotijo, dojijo in družno vzgajajo mladiče. Zato je ta grad izjemnega pomena za preživetje ogroženih vrst netopirjev.

Ljudje se ne zavedamo, da so netopirji pravi glasovni virtuozi. Večinoma se namreč oglašajo in pojejo v ultrazvoku, ki je previsok za naša ušesa. Evolucija jim je izoblikovala glasilke in grlene mišice za bliskovito proizvajanje zvokov na meji fizikalno mogočega, tako da v njihovih odmevih netopirji lahko zaznajo najdrobnejše stvari iz okolice. Resasti in vejicati netopir zgolj v enem klicu, dolgem samo nekaj tisočink sekunde, odda mavrico tonov, ki je kar osemkrat obsežnejša od celotnega razpona človeškega sluha. Netopirji pa se z oglašanjem ne le orientirajo, ampak tudi sporazumevajo. Tako vsaka samica, ki se z nočnega lova vrne na grad Rihemberk, med štiristo dojenčki najde svojega mladiča ravno po njegovem unikatnem klicu.

To zvočno bogastvo je odkril tudi skladatelj Boštjan Perovšek, ki je pionir bioakustične umetnosti. Zvočni kipar, ki namesto marmorja uporablja zvoke iz narave. Povezal se je z biologi, raziskovalci netopirjev, in s pomočjo posebnih naprav v dveh letih na Rihemberku snemal oglašanje netopirjev, tudi zgoraj naštetih vrst, in ostale zvoke tamkajšnje krajine. Ljudem neslišne ultrazvoke je digitalno pretvoril v slišne. V nastalem delu Neslišno – slišno, med netopirji zvoki iz narave sobivajo z elektronsko generiranimi, tako kot na gradu Rihemberk sobivata naravna in kulturna dediščina. Sobivanje je edini recept za dolgoročno preživetje človeka in ostalih vrst na našem planetu, tudi netopirjev.

Ne zamudite premiere Neslišno – slišno, med netopirji 28. aprila na gradu Rihemberk v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica!

Foto: osebni arhiv Boštjana Perovška