doc. dr. Kaja Širok: Razumeti zgodovino 20. stoletja

Kaja Širok je strokovnjakinja na področju zgodovine, muzeologije in dediščinskih študij.

Skozi svojo kariero je delovala v različnih okoljih in področjih, vključno z delom v javnih zavodih na področju kulture, v akademskem okolju in v državni upravi. Do leta 2011 je bila zaposlena na Fakulteti za dizajn, kjer je vodila Oddelek za vizualne komunikacije, med leti 2011 in 2021 je bila  direktorica javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije. Raziskovalno je bila istočasno aktivna v okviru programske skupine na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 2022  je bila imenovana za direktorico javnega zavoda GO! 2025, aktivno predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.  Na funkciji državne sekretarke v Kabinetu predsednika vlade RS je delovala med leti 2022 in 2024. Njeno delo obsega široko paleto dejavnosti, vključno z raziskovalnim delom, vodenjem evropskih projektov, mentorstvom in managementom kulturnih organizacij. Je avtorica številnih znanstvenih publikacij, prejemnica različnih nagrad in priznanj za svoje delo ter članica strokovnih in akademskih združenj tako na domačem kot mednarodnem nivoju. Je članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju in od leta 2022 članica izvršnega odbora mednarodne muzejske zveze ICOM.  Redno sodeluje v programskih odborih mednarodnih konferenc ter vodi predavanja in delavnice na temo muzeologije, kulturne dediščine in zgodovine.  

Kaja Širok je tudi strokovna vodja pri GO! 2025 projektu EPIC (Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja). Gre za novonastajajoči čezmejni participativni prostor, namenjen izmenjavi pogledov in razumevanju zgodovine 20. stoletja. Stalna razstava bo vključevala osebne zgodbe in spomine prebivalcev Goriške, z namenom predstavitve zgodovinskih interpretacij te regije. EPIC bo spodbujal dialog o identiteti in skupni dediščini, pri čemer bodo lokalni prebivalci aktivno sodelovali pri oblikovanju njegove vsebine. Platforma bo obravnavala zgodovinske in kulturne izzive ter spodbujala sodelovanje in kritični dialog.  

Foto: Uroš Hočevar (Delo)