17/04/2023
Da bi bolje živeli »Evropsko prestolnico kulture delamo, da bi kraji dobili svojo prepoznavnost; da bi obiskovalci spoznali ljudi in kraje; da bi resnični umetnost in kulturo ločili od pogrošnih kopij in cenenih približkov; da bi se zavedali zgodovine in da bi bolje živeli,« je evropsko prestolnico kulture turističnim ponudnikom predstavil Stojan Pelko, programski vodja GO! 2025. V sklopu Turistične pomladi, Turistične borze Vipavska dolina, ki se je v prejšnjih dneh vršila v Bukovici, smo namreč razpravljali tudi o možnostih, ki jih prinaša evropska prestolnica kulture v letu 2025. Udeležencem, turističnim ponudnikom iz Slovenije in tujine, smo predstavili nekatere inovativne turistične produkte, ki se vežejo na kulturo, da bi tako spodbudili nastajanje idej in produktov, o katerih ponudniki mogoče prej sploh niso razmišljali. Po mnenju Andreje Repič Agrež, vodje marketinga GO! 2025, je naša naloga, da pokažemo širšo dimenzijo kulture, kako se zelo različni kulturni elementi vključujejo v običajno turistično ponudbo in kako lahko na ta način obogatimo to, kar območje sicer že ponuja. Predhodne evropske prestolnice kulture so nam pokazale, da takšen edinstven program ponuja spoznavanje mesta skozi pristna doživetja: npr. jutranje bivanje v zgodovinskem stanovanju, netradicionalni ogled mesta pod vodstvom domačina in izlet z voznikom, ki vam lahko da nekaj koristnih nasvetov. Takšno izkustveno bivanje se bo razlikovalo od običajnih prenočitev v sodobnih hotelih. Kulinariko in vinarstvo so v madžarski prestolnici povezali z mojstrskimi tečaji, vodenimi degustacijami, kulinaričnimi doživetji, michelinovimi zvezdniškimi večerjami, plesnimi in glasbenimi nastopi, odrskimi predstavami, okroglimi mizami itd. Andreja Repič Agrež je opisala profil turista, ki potuje zaradi kulture. »Če je klasičen turist, ki prihaja v Slovenijo, moški, star med 25 in 35 let, je klasičen kulturni turist v bistvu kulturna turistka, saj so kulturni turisti v dveh tretjinah ženske, stare od 45 do 65 let. Pri kulturnem turizmu sicer ne gre samo za to, da na ta način obiskujemo kulturna dogajanja – in teh bo v sklopu evropske prestolnice kulture 2025 res veliko – , temveč tudi za to, da del kulture vključimo v vso ostalo ponudbo.« Med umetniškimi intervencijami programa EPK, ki bodo najodmevnejše, je Stojan Pelko izpostavil: predstavitev in razstavo Zorana Mušiča na kar šestih lokacijah (Bukovica, Kromberk, Gorica, Bled, Dobrovo, Štanjel), klavirski nastop Alexandra Gadjieva na solkanskem mostu in z mojstrskimi delavnicami v Gorici, plesno predstavo MN Dance Company v solkanskem kamnolomu, Godbo na pihala na otvoritveni slovesnosti, potujoči kino po celi EPK-regiji, FICE konvencijo z evropskimi filmskimi zvezdami v obeh Goricah, 12 epizod gledališke sage v režiji Tomija Janežiča in zborovsko manifestacijo Primorska poje na lokacijah hudomušnih fresk Franceta Kralja. Izpostavil je tudi projekt Zakladi Ogleja ter paviljonsko-parkovni EPK distrikt od Carinarnice do Mostovne.
