17/04/2023
»Ta sadovnjak v Novi Gorici, poleg tega da bo nudil sadje na visokodebelnih drevesih, ki so bolj odporna in jih ni treba škropiti, bo tudi neka mala genetska banka. Teh sort na žalost ni mogoče več dobiti v drevesnicah in so bile skoraj pozabljene,« pravi Gregor Božič, raziskovalec starih sort in filmski režiser, ki projekt ATLAS POZABLJENIH SADOVNJAKOV izvaja v okviru programa evropske prestolnice kulture. Sadovnjak s prvimi desetimi sadikami jablan in hrušk po imenu Krnelova, Perifigi, Trdoleska, Aljanka in Fermentinka se nahaja ob potoku Kornu in je bil prvič javnosti predstavljen prav včeraj, na dan odprtja mednarodne konference Urbinat, katerega partnerici sta Mestna občina Nova Gorica in Univerza v Novi Gorici. Urbinat izvaja mednarodni konzorcij 28 raziskovalnih in poslovnih partnerjev ter 7 evropskih mest. Nova Gorica se je preko projekta Urbinat tako povezala s portugalskim Portom, Sofijo v Bolgariji, francoskim Nantesom, belgijskim Brusljem, italijansko Sieno, z mestom Høje-Taastrup na Danskem in Khorramabadom v Iranu. Projekt temelji na inovativnem, participativnem in na naravi temelječem prostorskem načrtovanju (NBS-Nature Based Solutions) s ciljem regeneracije in povezovanja urbanih območij. V tem kontekstu se oblikujejo »zdravi koridorji«, ki omogočajo novo in zeleno povezovanje ter trajnostno regeneracijo urbanih sosesk. Specifika novogoriškega projekta je, da zeleni koridor vključuje mejno območje in hkrati tudi dediščinski koridor somestja, ki povezuje Koren, Laščakovo vilo z botaničnim vrtom, Kostanjevico, goriško ulico Cappella in Trg Evrope. »Vstopamo v zelo pomembno fazo projekta, ki na zasnovah Urbinata oblikuje širši "zdravi koridor'' Nove Gorice in Gorice, tu sodelujemo tudi z občino Gorica. Koridor vključuje povezavo med slovenskim in italijanskim območjem Korna, kar pa je navsezadnje eden izmed ciljev projekta "Zelene točke in gibanje", ki je del programa GO! 2025,« pravi Saša Dobričić z Univerze v Novi Gorici. »Nova Gorica prinaša novo tematiko v projekt Urbinata,« pravi koordinator projekta Gonçalo Canto Moniz s Portugalske. S tem misli na tematiko meje kot bariere, ki jo je potrebno preseči in na specifično dimenzijo kulture, ki se povezuje z zelenim in je prišla do izraza prav v Novi Gorici. »Če Novo Gorico primerjam z drugimi mesti v projektu, vidim kulturno dimenzijo in vidim mesto, ki je že zeleno. A sedaj to zeleno mislimo na drugi način, v programu evropske prestolnice kulture že razmišljate v tej smeri, skupaj z Urbinatom kreirate zanimive programe, ki obujajo stare načine kmetovanja in stare sadne sorte. Stari pristopi kmetovanja so se torej pokazali kot način, kako ponovno iznajti javni prostor v mestu.« Na vprašanje, kakšen je doprinos sadovnjaka za okolico, občane ter njegov trajnostni pomen, Gregor Božič pove: »Osnovna ideja projekta je bila, da se poveže podeželje z mestnim središčem. Gorica je bila namreč pred sto leti kar napredna kar se tiče sadjarstva, tu je bila kultura sadjarstva kar prisotna, tudi pri meščanih. Ljudje so te sorte poznali, so jih kupovali. Želja je, da se te sorte spet popularizirajo in da bi postale spet prisotne v našem kulturnem prostoru. Edino na tak način se bodo dejansko ohranile. Mimo tega pa gre tudi za vprašanje kulturne krajine, saj so vsa drevesa sajena na divje podlage, so visokodebelna in počasi rastoča, doživijo pa visoko starost. Zato je zelo možno, da bodo ta drevesa preživela to mesto in upamo, da bodo s svojo impozantno prezenco ostala v spominu prebivalcev, ki še prihajajo.« Gregor Božič je raziskovalec starih sort in filmski režiser, dobitnik mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno ustvarja nov celovečerni film, Sadni film. Je avtor besedila knjižne monografije Sadje sonca, v kateri opisuje stare sadne sorte in njihove zgodbe ter opozarja na njihovo neprecenljivo vrednost.
