Zgodovinski uvod v EPIC

V Novi Gorici včeraj in danes poteka zborovanje slovenskih zgodovinarjev. »Veseli smo vas, saj ste živ dokaz, da naši projekti že živijo in da skupaj z vami lahko napovemo naš centralni projekt EPIC, kar je kratica za European Platform for the Interpretation of the Century,« je zgodovinarje pozdravil programski vodja GO! 2025 Stojan Pelko. Dodal je, da to seveda še zdaleč ni naš edini zgodovinski projekt med več kot osemdesetimi, ki jih razvijamo. Tesno je povezan z Muzeji na meji, z dokumentaristko Anjo Medved, s katero razvijamo Reševalce spomina in arhivske brigade, z Blažem Kosovelom, ki nas bo popeljal po zgodovini nastanka mesta od začetka, Ab Initio in še bi lahko naštevali.    Srečanje zgodovinarjev, muzealcev, arhivistov je tudi priložnost za pogovor o priložnostih, ki jih v Novi Gorici prinaša evropska prestolnica kulture. Med temi je gotovo EPIC, epicenter spomina, je prepričana dr. Kaja Širok s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Gre za platformo spominjanja v brezmejni obliki, skozi koncepte vseh identitet, ki gradijo goriški in širši prostor. Izziv vidi v vprašanju, kako prikazati in predočiti bolečino drugega, kar nikakor ni lahka tema. Tako Širokova sinoči v Kulturnem domu na okrogli mizi na temo OBMEJNO ZGODOVINOPISJE DANES – Razumevanje in izzivi Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica, za katero so sedli še dr. Alessandro Cattunar iz društva Quarantasettezeroquattro (47/04), dr. Marko Klavora, kustos Goriškega muzeja, dr. Federico Tenca Montini z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper in dr. Marta Verginella z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.      Razpravljalci so si bili edini, da je obmejna zgodovina 20. stoletja kompleksna in se je ne da povedati sintetično, osebne zgodbe ljudi so lahko v veliko pomoč pri interpretaciji, a le če so pravilno ovrednotene. Dotaknili so se tudi znamenitega Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je bilo pripravljeno pred več kot 20 leti in je dober in strokoven temelj za obmejno zgodovino in pomeni željo po dobrih sosedskih odnosih. Danes, je podčrtala dr. Verginella, spremljamo novo genealogijo italijanskih političnih strank, ki ne prepuščajo obmejne zgodovine zgodovinopisja, njihovo ministrstvo za kulturo podaja smernice, ki so izredno problematične. Dr. Verginella se zavzema za enakopravno sosedstvo in poudarja državljansko držo pred nacionalno, vsekakor pa svetuje, da svoj pogled končno zamenjamo z, kot bi rekel Carlo Ginzburg, »očmi konja«, ki so drugačne in nudijo tudi drugačen pogled.