Goran Vojnović, rojen leta 1980 v Ljubljani, je eden najprepoznavnejših osebnosti sodobne slovenske kulturne krajine. Pisatelj, filmski in gledališki režiser, kolumnist in diplomant slovenske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) skozi svoja dela raziskuje identiteto, pripadnost in družbene razlike.
Goran Vojnović je nase opozoril že s svojim prvim romanom Čefurji raus! (2008) in se izkazal kot izjemen pripovedovalec. Zgodba, ki spremlja mladega fanta, soočenega z izzivi priseljenske identitete, je navdušila tako kritike kot bralce. Zanjo je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik, roman pa je doživel tudi zelo uspešno filmsko in gledališko adaptacijo. Leta 2021 je napisal nadaljevanje zgodbe z naslovom Đorđić se vrača. Z deli, kot sta Jugoslavija, moja dežela (2012) in Figa (2016), pa je le še utrdil svoje mesto med najbolj cenjenimi slovenskimi avtorji – za oba romana je tudi prejel kresnika, kar je uspelo le redkim. Njegova dela zaznamujejo intimne zgodbe, prepletene z zgodovinskimi dogodki in družbenimi spremembami. V knjigi Jugoslavija, moja dežela, je na primer raziskoval posledice razpada nekdanje Jugoslavije skozi oči mladega protagonista, ki išče svojega očeta. Roman Figa pa je subtilen portret družinskih vezi in notranjih konfliktov, ki jih prinašajo razhajanja med generacijami. Njegove knjige so prevedene v več jezikov in so mednarodno prepoznane, kar potrjuje tudi nagrada angelus.
Poleg literarnega ustvarjanja se je Vojnović uveljavil tudi kot režiser. Njegov filmski prvenec Piran - Pirano (2010) je občutljiv portret ljudi, ki jih povezuje zgodovina, a razdvajajo meje. Z adaptacijo knjige Čefurji raus! (2013) je svoj roman uspešno prenesel na filmski trak, kjer je znova raziskoval dinamiko priseljenske skupnosti v Sloveniji. Njegov zadnji film Zbudi me (2022) obravnava osebne in družbene travme, ki izhajajo iz vojn na Balkanu, in potrjuje njegovo sposobnost poglobljenega raziskovanja čustvenih tem.
Deluje tudi kot kolumnist časopisa Dnevnik, kjer pogosto obravnava aktualne družbene tematike. Njegovo razmišljanje zaznamuje empatija ter kritičen pogled na sodobno družbo. Prav ta sposobnost refleksije o širših družbenih kontekstih mu omogoča, da v svojih delih presega lokalne okvire in ponuja subtilen vpogled v slovensko in širšo balkansko družbo. Njegova sposobnost, da lokalne zgodbe predstavi na način, ki se dotakne globalnega občinstva, ga postavlja med najvplivnejše slovenske ustvarjalce sodobnega časa.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica sodeluje pri projektu Nezmožni umreti, ki velja za osrčje uradnega programa GO! 2025. Celoten projekt, v katerem so se povezali združenje Mittelfest, GO! 2025 in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, je idejno zasnoval italijanski režiser Giacomo Pedini iz Mittelfesta. Gledališka uprizoritev obsega tri dele, Vojnović je napisal dramsko besedilo za drugi del trilogije z naslovom V iskanju izgubljenega jezika, ki obravnava obdobje po drugi svetovni vojni in čas ostre delitve na vzhod in zahod. Premiera gledališke uprizoritve Vojnovićeve adaptacije je bila novembra 2024 na velikem odru SNG Nova Gorica.
Protagonisti njegove zgodbe so ljudje, ki pripadajo isti družini, a so se znašli na različnih straneh meje. »V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost,« je povedal ob premieri predstave.
Foto: Mankica Kranjec (Beletrina)
