Zgodovina tukaj nič ne vrže v koš

Saša Dobričić, arhitektka, po rodu z Reke, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in raziskovalka v mednarodnem projektu Urbinat, ki je vstopil v zeleni del (GO! GREEN) programa GO! 2025.     Študirala je arhitekturo v Benetkah, njeno prvo veliko projektno delo je bil kompleks Molino Stucky na Giudecci, ogromen arheološki kompleks, kjer se je prvič soočila s ponovno uporabo stavb in se naučila, da je potrebno najprej preučiti kontekst in projekt temu prilagoditi.    Na doktoratu je obravnavala metodologijo kartografije kot epistemološki model razmišljanja, zanimalo jo je, kaj je projekt, kaj pomeni projektno razmišljati. Ugotovila je, da vedno, ko izstopimo iz cone udobja in se nečesa lotimo, vstopamo v projekt. Je inštrument za razmišljanje. S projektom simuliramo nekaj, ker že obstaja, a nima še konkretnega telesa. Simuliramo na primer bodočnost na podlagi interpretacije preteklosti in drugih danosti.     Meni, da naša človečnost ni več sposobna projektirati, uporabljamo ga samo za implementacijo te ali one ideje. “Prav zato mi je pri EPK všeč, da je to projektno delo, ki se ne omejuje s tem, kaj bo mišično vzpostavilo, ampak kako bo vzpostavilo intelektualni, produktivni eko sistem, ki bo dolgoročen in se bo dinamično razvijal,” je povedala za nas.       S profesorjem in konzervatorjem Marcom Acrijem, ki je zapisan med pobudniki mednarodnega projekta Urbinat, sta se iz Benetk preselila v Gorico, delata na Univerzi v Novi Gorici in predstavljata redek primer tovrstnega čezmejnega partnerstva oziroma »projekta«. »Nič v tej Novi Gorici ni bolj realističnega kot je utopija,« pravi. In še to: »Meja ni črta, ampak je zona, z njo se bomo igrali, jo bomo redefinirali, reinterpretirali, kajti Evropejci razumemo bodočnost s pomočjo interpretacije preteklosti. Zgodovina tukaj nič ne vrže v koš.«