Tomi Janežič je eden najpomembnejših glasov sodobnega slovenskega gledališča, znan po svojem inovativnem pristopu k ustvarjanju, ki prepleta tradicionalne in sodobne igralske tehnike.
Rodil se je leta 1972 v Šempetru pri Gorici in že med študijem na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) izkazal izjemen občutek za raziskovanje igre, ki presega ustaljene meje. Njegovo delo zaznamuje inovativno prepletanje klasičnih dramaturških tehnik in sodobnih psihodramskih prijemov, kar je postalo zaščitni znak njegovega režiserskega sloga.
Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Galeb, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović in druge. Njegova predstava Sedem vprašanj o sreči je prav tako doživela veliko pohval, Janežič pa je zanjo prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Posebnost njegovega pristopa je v tem, da klasične meje med igralci, režiserjem in občinstvom ne obstajajo. Janežič verjame, da je gledališka predstava »živi proces« – dogodek, ki se odvija med igralci in občinstvom ter je hkrati v stalnem dialogu z vsakodnevnim življenjem.
Janežičeva dela niso omejena zgolj na slovenski prostor – njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Medtem ko slovenske gledališke hiše pogosto delujejo s tovarniškim tempom produkcije, je Slovensko mladinsko gledališče eno redkih, ki omogoča ustvarjanje z njegovo edinstveno metodologijo. Tako so njegova dela v Sloveniji redka, a izjemno vplivna.
Poleg režije je Janežič aktiven pedagog in mentor. Kot redni profesor na AGRFT svoje bogate izkušnje predaja novim generacijam gledaliških ustvarjalcev. Njegov prispevek k slovenskemu in mednarodnemu gledališču presega posamezne predstave – ustvarja gledališče, ki združuje ljudi, ruši konvencije in postavlja človeške odnose v središče vsakega odrskega trenutka.
Janežič ostaja fasciniran nad celovitostjo gledališke izkušnje, ki je zanj ne samo umetniško delo, ampak tudi intenzivna življenjska izkušnja. S svojim ustvarjanjem dokazuje, da gledališče lahko postane prostor raziskovanja, soočenja in preseganja meja – tako umetniških kot osebnih. V okviru GO! 2025 bo znotraj projekta Destin(y)ation na oder postavil Dodekalogijo 1972–1983. Gre za celoletni gledališki omnibus, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki nastajajo v Novi Gorici, Ljubljani, Temišvarju, Ivano Frankivsku, Novem Sadu ter v okviru Ustvarjalnega centra Krušče. Dodekalogija bo skozi vse leto 2025 predstavljena v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica na način, da bo vsak mesec na ogled ena od dvanajstih predstav. »Dodekalogija orisuje mrežo življenjskih usod, ki se raztezajo skozi čas ter so zaznamovane s potovanji in selitvami,« je povedal o nastajanju projekta.
